24 June 2014

Vagrant

Že pred meseci sem naletel na Vagrant, mu pa nisem posvetil nobene pozornosti. Tako pa je pred dnevi prišla ideja, da bi uporabil Puppet ali Chef za hitro namestitev testnih okolij OpenStack, Cloudstacka oz. karkoli podobnega v virtualizacijo, kot je VirtualBox ali VMWare Fusion na mojem desktop računalniku. In tako sem znova naletel na Vagrant. Ampak kaj Vagrant je?

Vagrant je orodje za hitro ustvarjanje navideznih računalnikov (virtual machines), ki so namenjeni razvojnim okoljem. Torej laično povedano, z njim 1 2 3 naredimo virtualca, ki je povsem izoliran od našega delovnega okolja, in teče v VirtualBoxu ali VMWare Fusion. Z enim samim ukazom odstranimo celotno razvojno okolje in kakršno koli sled o njegovem obstoju, brez da bi lahko kakorkoli škodovali našemu produkcijskemu sistemu (lasten notebook).



POZOR: Vagrant je CLI orodje (toda to vas naj ne odvrne od uporabe)

Sama namestitev je sila enostavna. S spletne strani VagrantUp snamemo paket za operacijski sistem po izbiri in ga namestimo. Prepričajmo se, da imamo nameščen VirtualBox in iz konzole izvedimo ukaz:

vagrant init hashicorp/precise32

in

vagrant up

Tako sprožimo download zgoraj imenovane Ubuntu distribucije in namestitev v VirtualBox. Ko se namestitev konča, se lahko potem SSH priključimo na 127.0.0.1 (localhosta) na port 2222 in smo že v našem virtualnem sistemu. V sistem se lahko priklopimo tudi z ukazom vagrant ssh. Takoj po izvedbi prvega ukaza, se nam v imeniku, kjer se nahajamo zapiše datoteka Vagrantfile, kjer so zapisane postavke sistema, ki se namesti z ukazom vagrant up. V kolikor želimo VM ukinit izvedemo ukaz vagrant destroy oz. jih lahko zlistamo z ukazom vagrant box list in odstranimo v popolnosti iz sistema z ukazom vagrant box remove <ime_instance>.

Toda preden začnemo je potrebno pojasniti še par terminov, ki se pri Vagrantu uporabljajo. To so box, provider, provisoner in Vagrantfile.




Box - je paket, ki vsebuje VM z točno določenim OS.

Provider - je programska oprema, ki je odgovorna za kreiranje in managiranje VM. V našem primeru je to OpenSource VirtualBox, lahko pa uporabimo še VMWare Fusion, za katerega potrebujemo plugin, ki pa stane cca. 80 US$.

Provisoner - je odgovoren za ponudbo VM, ki mu jo je ponudil prej omenjen provider. Provisoner se uporablja za namestitev VM, instalacijo potrebne programske opreme v VM in za izvedbo različnih opravil. Največkrat uporabljani Prosvisonerji so Puppet, Chef in Ansible ter seveda shell skripte.

Vagrantfile - je celotna specifikacija shranjena v eni datoteki. Datoteka je shranjena v našem domačem imeniku. Primer Vagrantfile datoteke je podobne temu:
Vagrant.configure("2") do |config|    config.vm.box = "chef/freebsd-9.2"    config.vm.box_url = "http://mojserver/freebsd-9.2”    config.vm.network :private_network, ip: "192.168.33.101"    config.vm.synced_folder "./", "/vagrant"end
in potem nam sama izvedba ukaza vagrant up izvede tole:

Bringing machine 'default' up with 'virtualbox' provider...
==> default: Importing base box 'chef/freebsd-9.2'...
==> default: Matching MAC address for NAT networking...
==> default: Checking if box 'chef/freebsd-9.2' is up to date...
==> default: Setting the name of the VM: davorg_default_1403595117314_48185
==> default: Couldn't find Cheffile at ./Cheffile.
==> default: Clearing any previously set network interfaces...
==> default: Preparing network interfaces based on configuration...
    default: Adapter 1: nat
==> default: Forwarding ports...
    default: 22 => 2222 (adapter 1)
==> default: Booting VM...
==> default: Waiting for machine to boot. This may take a few minutes...
    default: SSH address: 127.0.0.1:2222
    default: SSH username: vagrant
    default: SSH auth method: private key

V kolikor vas je zadeva navdušila imate za začetek dovolj. Na spletu je precej dokumentacije glede Vagranta, jaz ga uporabljam na OpenSuse 13.1 z VirtualBox in na OS X Maverick z VirtualBox. Na obeh sistemih deluje odlično, na Windows OS ga še nisem testiral, ker jih nimam.

Na spletu je prav tako ogromno strani, ki nam ponujajo že izdelane Boxe, svetujem vam da si ogledate stran Vagrantbox.es - http://www.vagrantbox.es, kjer je kreiranih Boxov ogromno.

31 May 2014

Sladkor ubija ... mar ne???


V četrtek je bil dan za oddajo Tarča, očitno so jo vsi gledali. In sedaj smo spet vsi pametni kako vse na tem svetu škoduje. Članek, ki si ga lahko preberete tukaj http://www.rtvslo.si/kolumne/tarca-sladki-ubijalec/338077 je šokanten, toda izvedeli nismo popolnoma nič novega. Nakladanje strokovnjakov in novinarjev o zadevah, ki so znane že ogromno časa. Toda, nekvaliteten TV program je potrebno zapolniti.

Meni se poraja sledeče vprašanje: zakaj neki se lahko vse to prodaja, če pa škodi? Država bi rada uvedla davek na sladke pijače, slaščice, itd. Jaz temu pravim hinavščina. Torej država ti dovoli, da se po njenem dobesedno ubijaš in zastrupljaš, ker pač dovoli prodajo teh zadev, toda za to zahteva plačilo višjega davka in višjih cen. Država v navezi s proizvajalci strupov, vsa ta leta načrtno zasvaja prebivalstvo, in sedaj ga bodo obirali z višjimi cenami dobrin, s katerimi so jih zasvojili. Ubrali so popolnoma enako pot kot preprodajalci mamil. Prve tri šuse te dajo zastonj, potem ko si pa not pa kradi, da preživiš.

To je podobno tudi temu, da te policaj kaznuje v kolikor nisi pripasan v avtomobilu. A ni moja stvar, če se želim ubit, tako da se pač ne zavarujem in se ne pripasam.  To je sedaj sarkastično povedano. Toda je pa povsem resnično in primerljivo s tem. Čakam samo še to, da ti bodo v gostilni prodali 2dcl Coca Cole in te potem kaznovali, ker si jo popil.

Ali je samo meni ta zadeva skregana z logiko? Morda pa samo narobe razmišljam. Zanima me pa iz pravnega vidika, ali lahko tožim proizvajalca sladke pijače, da me je vsa ta leta zastrupljal oz. ali lahko tožim državo, da le ta to podpira in ne ukine proizvajalca.

27 March 2014

oSC14

Med 24. in 28. aprilom 2014 se bo v Dubrovniku odvijala OpenSuSE konferenca. Vstopnine ni.




26 March 2014

Nadomestek za Microsoft Exchange in Windows SBS strežnik

V kolikor imate Windows strežnik, ki je lahko 2003, 2008 oz. 2012 z Exchange poštnim strežnikom, je migracija na brezplačne in odprtokodne rešitve postala zelo enostavna. Zentyal nam z različico 3.4 omogoča enostavno migracijo omenjenih strežnikov in še vnaprejšnjo uporabo Microsoft Outlooka različic od 2003 do 2013, potem MAPI protokola. Kako naredit enostavno migracijo? 

Postavil sem DEMO okolje, kjer sem namestil:

- Windows 2003 SBS
- ustvaril 10 uporabnikov
- izvedel konfiguracijo Active Directory, Exchange, Group Policy
- konfiguracija DHCP, DNS, …
- namestil Windows 7
- pridružil Windows 7 v AD
- namestil Office 2013 na Windows 7
- konfiguriral Outlook, ki se je povezal na Exchange
- poslal vsakemu uporabniku cca. 10 poštnih sporočil

Sledila je namestitev Linux OS:

- namestitev Zentyal Linux 3.4
- konfiguracija Zentyal kot Additional Domain Controler
- sinhronizacija uporabnikov SBS -> Zentyal
- konfiguracija OpenChange in Sogo
- migracija predalov Exchange na OpenChange



Testiral sem delovanje Windows 7 in Outlook 2013, ki se je brez težav povezal na OpenChange. Nato je sledil še odklop Windows 2003 SBS strežnika - torej promote Linuxa in demote SBS-a. V kolikor to počnete na Windows 2003 SBS strežniku, je potrebno poskrbeti še za razširitev sheme AD, po navodilih na Technetu



Z Linuxom pridobimo še eno zelo dobro zadevo in to je odlične poštne filtre in ti. sive sezname. Seveda pa lahko Linux uporabimo tudi kot Jabber Client, RADIUS strežnik, PROXY strežnik ipd. V kolikor imamo večjo postavitev sistema, priporačam High Availbility module, ki so prav tako vključeni v Linux in seveda ločitev zunanjih servisov od notranjih.



10 February 2014

Namestitev Windows 8.1 in uporaba le teh ...

Pred dobrim tednom sem dobil dva nova prenosnika z prednaloženimi Windows 8.1. Nisem mogel verjet, da se pri Mirkosoftu še vedno po vseh letih niso naučili kako se namešča operacijski sistem. Še vedno je potrebno večino stvari narediti ročno. Niso se naučili niti tega, da UI in UX ni potrebno menjat z vsako verzijo sistema, saj se uporabniki navadijo na enega in potem je prilagajanje na novega spet težaško opravilo. Nato pa se vsi čudijo, da se na ogromno računalnikih še vedno vrtijo Windows XP, za katere Mikrosoft ne more in ne more ukiniti podpore.



Da ne bom stresal svojih frustracij, ki jih uporabnik doživi med instalacijo in uporabo ti. operacijskega sistema, sem našel blog zapis, kjer avtor zelo nazorno opiše svoje občutke ob uporabi in namestitvi Windows 8.


15 December 2013

IT izobraževanje v moji domovini ...

Po dolgem času spet en post na temo izobraževanja. Sem predavatelj za Linux podoročje, v zadnjih 10 letih sem odpredaval kar precej tečajev v glavnem s področja Linux operacijskega sistema, je pa bilo par tečajev glede SAMBA-e, poštnih sistemov, DNS in podobno. Večkrat sem predaval na konferencah po Sloveniji in po tujini. 

V zadnjih letih je vlaganje v izobraževanje pri nas popolnoma porazno, saj skoraj nobeno podjetje na izobraževanje ne pošilja svojih zaposlenih, zaposleni sami pa si izobraževanj, ki bi jih sami plačali, ali ne morejo privoščiti, ali pa čakajo, da jim plača izobraževanje podjetje. Žalostno je, da večina IT kadra pri nas ne razume, da je izobraževanje naložba v prihodnost samega sebe in ne v prihodnost podjetja, kjer si zaposlen.

Vrednost znanja v IT stroki pri nas je popolnoma razvrednotena, kar lahko razberete iz zaposlitvenih oglasov za podoročje IT-ja, saj znana velika podjetja v Sloveniji iščejo informatika, ki obvalada Linux, Windows in UNIX operacijske sisteme; programiranje v ASP, PHP, Bash in RUBY; obvlada PostgreSQL, MySQL, in MSSQL, ter zna popravit kavni mlinček Miele model XL450P in menjati kartušo na HP LaserJet 3000PXLFG. 

Taki oglasi so zabavno branje, včasih sem iz čiste zlobe poslal kak mail in napisal, da če se zmenimo za 10K EUR/mesec pridem drage volje, ampak da za popravilo kavnega mlinčka ne garantiram. Navadno odgovora nisem dobil, saj sogovornik v kadrovski službi na drugi strani, ali ni razumel mojega sarkazma, ali pa je enostavno "glup ko točak", da je dal tak oglas v objavo - verjetno po navodilih vodstva podjetja. 

Zakaj sem napisal te vrstice? Enostavno zato, ker sem na LinkedIn našel spodaj pripopano slikico:


;)


15 September 2013

Rage In ... oz. primanjkovanje IT kadra v SI


Naj mi še kdo pove, da je pri nas v IT stroki težko najt delo. Iščeš razvijalca, sistemskega administratorja, ... ni nikjer nobenega, slišiš pa, da vsi iščejo. Vsi iščejo po velikih firmah, kjer bi imeli UNIX, Linux, Oracle, SQL, ITIL in ne vem kaj vse v eni osebi in ji dali plačo 800 EUR. 

Fuck Off in take firme. Dela v IT stroki je ogromno, ni ga težko najt, samo znajt se moreš in imeti voljo do dela in jajca naredit kaj, za kar ne najdeš navodil na Googlu. Ko sem pred časom enega mladca, ki hodi v srednjo računalniško vprašal, kaj pa dela doma z računalniki, mi je odgovoril; ja malo sem na FaceBooku in malo internet in to je to. 

Takega bi najraje z baseball kijem po glavi, da bi odFejsBukal v Burkina Faso. To so naše naslednje generacije, apatičen že pri 16 letih. Katastrofa. Z Linuxom in Solarisom sem začel cca. 20 let nazaj, ko sem bil v srednji šoli in ne, nisem hodil v računalniško srednjo šolo. 

Vse sem se naučil sam, bral dokumentacijo, internetno povezavo sem imel preko analognega modema na PCM priključku - se še spomnite kako počasno je to? Rabil sem mesec dni, da sem vzpostavil povezavo do interneta in imel na Linuxu tekstovni način, saj moja grafična kartica ni bila podprta. 

Glavno, da sedaj v srednji računalniški šoli učijo FejsBukanja in malo interneta. No to je bila današnja sprostitev besa, Davor has left the building ...

Rage Out ...